Hren je zanimiva, uporabna zelenjavna vrsta, ki jo uvrščamo v botanično družino (Brassicaceae) ali križnice in spada v tej družini v rod Armoracia. Mnogi ga uporabljamo, še posebej v velikonočnem prazničnem času, a  le redki ga pridelujejo načrtno.

V naravi je trajnica, pridelujemo pa ga lahko tudi kot enoletno rastlino. Lahko je zelenjadnica ali začimbna in zdravilna rastlina. V slovenskih vrtovih ga tradicionalno gojimo nekje ob robu in ko se korenina primerno debeli, ga izkopljemo. Ob nenadzorovani rasti posajene korenine mnoge razočara množica tankih, drobnih in razvejanih korenin. Kako naj torej pridelamo veliko, debelo in približno 20 in več cm dolgo hrenovo korenino, ki jo vidimo v trgovinah?

Zanimiv izvor hrena

Hren (Armoracia rusticana)  je bil med Slovani od nekdaj pomembna sestavina obroka in ta navada se je ohranila do danes. Včasih so nabirali divjega, danes lahko močne hrenove korenine kupimo v trgovini. Tržno jih pridelujemo tudi v Sloveniji. Hren je križnica, zato zahteva vsaj  štiriletni kolobar, s čim manj križnic. Kot predhodni posevki mu ne ustrezajo druge križnice, kot so zelje, cvetača, koleraba, krmne ali oljne križnice. Divji hren oblikuje zelo globoke in dolge korenine, gojeni pa debele s premerom od 3 do 6 cm in z manjšim deležem neuporabnih stranskih korenin. Rastlina oblikuje visoko steblo (60–120 cm), cvetovi so bledo beli, v njih nastanejo nekaliva semena. Nov nasad naredimo iz vegetativnih delov, enoletnih korenin ali izrastkov oziroma reznic. Dolge naj bodo do 20 cm in debele vsaj kot svinčnik. Koreninske reznice pripravimo takoj ob izkopu hrena pozno jeseni, jih narežemo in shranimo v vlažen in temen prostor. Najbolje je, če jih povežemo v šope in zavijemo v prozorno folijo ali jih shranimo v vlažen substrat. V šop jih povežemo tako, da so vse glave (vrhovi) korenin obrnjeni v isto smer. Zato smo pri rezanju reznic pozorni, kje je reznica imela svoj zgornji in kje spodnji del, ko je še rasla v šopu matične rastline. Reznice na vrhu odrežemo ravno, na spodnjem delu pa s poševnim rezom. To je zelo pomembno zato, ker jih moramo zgodaj spomladi pri sajenju v jarek položiti obrnjene v isto smer. Tako bo reznica na vrhu oziroma na glavi pognala liste in steblo, na dnu oziroma na spodnjem delu pa koreninski sistem in pozneje odebeljen koren. Reznice naj bodo dolge vsaj 20 do 30 cm in premera od 0,8 do 2 cm. Matično rastlino torej izkopljemo čim  globlje, vsaj 35 do 45 cm, da bomo dobili iz nje kakovosten sadilni material. Pridelek korenin je namreč zelo odvisen od kakovosti koreninske reznice. Pred sajenjem reznice zgladimo (nežno postrgamo) s krpo in tako odstranimo vse zrasle koreninske izrastke in speče popke. Le na njenem spodnjem delu v dolžini od 2 do 3 cm pustimo zrasle korenine, ki bodo prevzele vlogo po presajanju na stalno mesto.

Sajenje hrena

Hren sadimo v tla s pH vrednostjo od 6 do 6,5. Kislih tal ne mara, prav tako ne težkih in zbitih, pa tudi v prelahkih in prodnatih tleh ne bo uspešno rasel. Primerna so srednje težka in globoka tla, kjer je orni oziroma obdelovalni sloj globok med 20 in 30 cm. Sadimo ga zgodaj spomladi, le redko pozno jeseni. Pomembno pa je, da reznice spomladi položimo v zemljo pravočasno, če je mogoče že marca ali čim prej v aprilu.

Hren lahko sadimo na različne načine. Najpogosteje ga sadimo v naprej pripravljene brazde ali jarke, ki jih naredimo z motiko ali s plugom ali kakšnim drugim podobnim orodjem. Globina jarka naj bo vsaj 10 cm, v težjih in lažjih tleh do 25 ali celo 30 cm. V tako pripravljene jarke sadimo reznice poševno, glede na površino pod kotom 45°, ali jih položimo naravnost. Pomembno je, da se reznica (korenina) manj obrašča oziroma ima manj stranskih korenin pri vrhu in čim več na svojem spodnjem delu. Pri sajenju pazimo, da reznico usmerimo v pravo smer. Korenike sadimo na razdaljo 60 do 80 x 30 do 40 cm (do 4 rastline na dolžinski meter) oziroma približno 2300 reznic/10 arov. Na posajene korenine nasujemo zemljo, jo dobro pritisnemo ob korenino in pri tem naredimo celo rahel greben.

Njiva naj bo čim manj zapleveljena. Plevele zatiramo že v predhodnih letih in predhodnih posevkih, ne puščamo, da se razraščajo in zacvetijo. Površine, kjer rastejo trajni pleveli (slak, osat, pirnica), niso primerne za nasad hrena.

Čiščenje za gladko in debelo korenino

V času rasti moramo dvakrat do trikrat očistiti osrednji delakorena. To je nujno, da bo pridelek gladka in debela korenina. Prvič čistimo v začetku poletja – konec junija in v juliju, ko ima rastlina pet do sedem listov. Previdno odkopljemo spomladi posajeno reznico pri glavi (zato morajo biti reznice pri sajenju obrnjene enako) in jo nekoliko privzdignemo. Spodnji  del ostane v zemlji. Nadenemo si bombažne rokavice in vsako korenino posebej v osrednjem delu z roko podrgnemo – odstranimo stranske korenine in hkrati tudi več zrastlih glav (listnih rozet) na vrhu reznice, tako da pustimo le eno glavo oziroma en šop listov in stebel. Ko to naredimo, očiščen koren ponovno zagrnemo oziroma položimo nazaj v tla. Seveda korenin v spodnjem delu reznice ne smemo odstraniti, saj morajo še vedno črpati vodo in hranila za nadaljnjo rast korenine. Čiščenje korenov opravimo vsaj še enkrat, in sicer v mesecu avgustu. To delamo takrat, ko ni najbolj vroče, da so rastline v čim manjšem stresu. Ko končamo, posevek zalijemo

Oskrba z vodo in hranili

Pri prvem čiščenju korenine lahko dodamo dušična gnojila. Če smo spomladi gnojili s preperelim hlevskim gnojem vsaj 25 t/ha ali s kompostom, smo v tla zadelali dovolj hranil. Za pospeševanje vegetativne rasti hren dognojujemo. Za pridelek 10 t/ha korenin hren rabi: 100–150 kg dušika, 80–120 kg/ha fosforja in 150–200 kg/ha kalija, kar v veliki meri dodamo s prej omenjenimi vrstami organskih gnojil. Vodo dodajamo večkrat in redno po sajenju spomladi, še posebej, če je pomlad suha, ter po vsakem čiščenju korenin. Sicer bodo zadostovale spomladansko poletne padavine in zaloge vode v tleh.

Če se pojavijo težave s škodljivci (npr. gosenice kapusove sovke, kapusovega belina ali kapusovega molja, kapusov bolhač) ali z boleznimi (bela rja križnic), izbirajte med registriranimi sredstvi za varstvo pred omenjenimi škodljivimi organizmi. Plevele redno odstranjujemo, še posebej takrat, ko čistimo korene. Okopavamo previdno, da ne poškodujemo korenin hrena.

Spravilo pridelka

Korene hrena izkopavamo, ko se listje na hrenovih rastlina pozno jeseni začne barvati v rumenorjavo in ima korenina premer vsaj 2 cm. Ta čas navadno nastopi konec oktobra ali v novembru. Hren izkopavamo vso zimo, če zemlja ni zmrznjena, in še vso pomlad. Letos je velika noč pozno in tisti, ki imate doma hren, ga boste lahko izkopali tik pred prazniki. Manjši pridelovalci ga izkopavajo sproti ročno z lopato ali vilami, večji pridelovalci pa za izkop uporabljajo preproste stroje, tudi izkopalnike za krompir. Če so rastline v času spravila še bogato olistane, listje prej pokosimo ali zmulčimo.

Hren po spravilu v vlažnih in temnih prostorih skladiščimo dalj časa. Če ga za zavijemo v prozorno plastično folijo, se čas skladiščenja lahko podaljša tudi za več mesecev. Optimalne razmere za skladiščenje hrenovih korenin so pri temperaturi okrog 1 °C in relativni zračni vlagi 95 %. Lahko pa ga dobro shranjujemo tudi v vlažnih zasipnicah v pesku ali mivki.

Izročilo pravi, da bi morali hren uživati v vseh mesecih, ki v svojem imenu vsebujejo črko r. Torej večino leta, le poleti ne. Takrat je seveda na voljo veliko druge zelenjave in s hrenom niti ne pridemo na vrsto.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot